{"id":3318,"date":"2026-06-18T16:48:32","date_gmt":"2026-06-18T16:48:32","guid":{"rendered":"https:\/\/bolteuropa.com\/?p=3201"},"modified":"2026-06-18T17:16:05","modified_gmt":"2026-06-18T17:16:05","slug":"nicholas-christakis-konferenca-o-ai-osredotoceni-na-druzbo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/2026\/06\/nicholas-christakis-konferenca-o-ai-osredotoceni-na-druzbo\/","title":{"rendered":"Nicholas Christakis &#8211; Konferenca o AI, osredoto\u010deni na dru\u017ebo"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-embedpress-embedpress aligncenter\" data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\" data-embed-type=\"Youtube\"><div class=\"gutenberg-block-wraper  \"><div class=\"position-right-wraper ep-embed-content-wraper   \" style=\"position:relative;display:inline-block\"><div class=\"ose-youtube ose-uid-76a3e2a920e4ecdd804e333bc88b9fe2 ose-embedpress-responsive\" style=\"width:600px; height:340px; max-height:340px; max-width:100%; display:inline-block;\" data-embed-type=\"Youtube\"><iframe title=\"WI3EGnXAerk\" allowfullscreen width=\"600\" height=\"340\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/WI3EGnXAerk?feature=oembed&color=red&rel=1&controls=2&start=true&end=true&fs=1&iv_load_policy=1&mute=1&playsinline=1&autoplay=0&modestbranding=0&cc_load_policy=0\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; encrypted-media;accelerometer;autoplay;clipboard-write;gyroscope;picture-in-picture clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture\" referrerpolicy =origin loading=\"lazy\" style=\"width:600px;height:340px;max-width:100%;\"><\/iframe><\/div><\/div><\/div><style>\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-embedpress-responsive{\n                        width: 600px!important;\n                        height: 340px!important;\n                        max-height: 340px!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] iframe{\n                        width: 600px!important;\n                        height: 340px!important;\n                        max-height: 340px!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .embedpress-yt-subscribe iframe{\n                        height: 100%!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-youtube > iframe{\n                        height: 340px!important;\n                        width: 600px!important;\n                        max-width: 100%!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-youtube{\n                        height: 340px!important;\n                        width: 600px!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-giphy img{\n                        height: 340px!important;\n                        width: 600px!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-google-docs img{\n                        height: 340px!important;\n                        width: 600px!important;\n                    }\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .ose-embedpress-responsive.ose-google-photos{\n                        height: 100% !important;\n                        max-height: 100% !important;\n                    }\n\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .embera-embed-responsive-provider-gettyimages,\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .embera-embed-responsive-provider-gettyimages iframe,\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] .getty{\n                        width: 600px!important;\n                        height: 340px!important;\n                        max-height: 340px!important;\n                        max-width: 100%!important;\n                    }\n                    <\/style><style>\n                    [data-source-id=\"source-162ce1b5-2361-4fa9-a310-7ebcf0b84df1\"] img.watermark{\n                        display: none;\n                    }\n                    \n                    <\/style><\/figure>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nicholas Christakis: [00:00:05] V redu, torej so \u010dlove\u0161ka bitja uvr\u0161\u010dena v socialne mre\u017ee, te mre\u017ee pa upo\u0161tevajo zelo posebna matemati\u010dna, biolo\u0161ka in socialna na\u010dela. In vse bolj dodajamo umetno inteligenco v obliki spletnih agentov in fizi\u010dnih robotov med nami, ki z nami komunicirajo, kot da bi bili socialne entitete. In ti agenti, ki jih bomo dodali na\u0161im sistemom, segajo od brezpilotnih avtomobilov na cestah do blagajni\u0161kih aparatov v trgovinah, do humanoidnih robotov v domovih ali tovarnah ali na boji\u0161\u010dih ali v po\u017earnih situacijah, do nesnovnih avtonomnih agentov, kot so spletni boti in digitalni AI asistenti v na\u0161ih telefonih ali o\u010dalih ali na delovnih mestih. Tehnologije z nami komunicirajo na enakovredni ravni, kot da bi bile \u010dlove\u0161ke. In to bo privedlo do hibridnih sistemov ljudi in strojev. Ti sistemi ponujajo prilo\u017enosti za nov na\u010din socialne umetne inteligence.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sedaj, dovolite, da vam dam samo primer. Ko dobite, recimo, digitalnega asistenta, kot je Alexa, je proizvajalec naprave zelo zaskrbljen zaradi interakcije \u010dlovek-stroj. Ta interakcija \u010dlovek-stroj je optimizirana. Na primer, nikoli ne bi kupili Alexe, \u010de bi morali vsakokrat, ko bi potrebovali nekaj od nje, re\u010di: oprostite, Alexa, zelo mi je \u017eal, da vas prekinjam. \u010ce ni ni\u010d proti, bi mi lahko, prosim, povedali besedo? [00:01:35] vreme jutri, prav? To bi se \u0161telo za absurdno raven vljudnosti. Pri\u010dakujete, da boste lahko rekli: Alexa, vreme, in potem stroj ubogljivo odgovori. In to je v redu, dokler tega stroja ne prinesete v svoj dom in va\u0161i otroci govorijo s tem strojem in se nau\u010dijo biti nesramni. In potem gredo na igri\u0161\u010de in so nesramni do drugih otrok. Ta stroj, ki je bil dodan v na\u0161o dru\u017ebo, ni le vpra\u0161anje interakcije \u010dlovek-stroj, ampak tudi interakcije \u010dlovek\u2013\u010dlovek v prisotnosti strojev. In zato me zanima, ne, temve\u010d interakcije \u010dlovek\u2013\u010dlovek v prisotnosti strojev. In lahko uporabimo razumevanje strukture in funkcije socialnih omre\u017eij, da ocenimo rabo in vpliv socialne umetne inteligence znotraj in na \u010dlove\u0161ke skupine, glede na dejavnike, kot so zaupanje in sodelovanje, ki so potrebni, da skupine ljudi delujejo skupaj, ter vplivajo na vedenje teh kolektivov.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naj vam predstavim nekaj dela, ki ga opravljamo, s \u0161tevilnimi metodami omre\u017enih eksperimentov, ki vklju\u010dujejo umetno inteligenco. Ti eksperimenti ocenjujejo, kako bi AI lahko vplival na strukturo in funkcijo \u010dlove\u0161kih socialnih interakcij. [00:02:45] Obstaja razred problemov kolektivnega delovanja v socialnih interakcijah, ki jih imamo in so znani kot problemi usklajevanja. To so problemi, pri katerih moramo sodelovati, da bi ustvarili nekaj koristnega. Te probleme v\u010dasih re\u0161ujemo s ustanavljanjem centraliziranih institucij, kot so policija, sodi\u0161\u010da ali vlade. Vendar pa pogosto uspemo re\u0161iti probleme kolektivnega delovanja, ki zahtevajo, da se usklajujemo ali sodelujemo z velikimi \u0161tevilkami ljudi na decentraliziran na\u010din. Dejansko smo se razvili, da imamo to sposobnost. In en specifi\u010den tip problema kolektivnega delovanja, s katerim bi rad danes za\u010del, je pravzaprav usklajevanje.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na primer, da bi se izognili zastoju v prometu, se morajo ljudje uskladiti, da storijo nekaj druga\u010dnega od svojih sosedov. \u010ce vsi zapustijo svoje hi\u0161e ob istem \u010dasu, bodo vsi stuck v prometnem zastoju. Ampak, \u010de preme\u0161ajo svoje odhodne \u010dase in odidejo v intervalih, potem nih\u010de ni v prometnem zastoju. Seveda pa bi lahko imeli nekak\u0161no centralno avtoriteto, ki bi to usklajevala. Vi odidete prvi, potem vi, in potem vi. [00:03:45] Toda idealno bi \u017eeleli nekak\u0161en decentraliziran, netop-down na\u010din usklajevanja ljudi za re\u0161evanje tega problema.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako da je tu na\u0161 prvi eksperiment, ki je bil objavljen leta 2017 o tak\u0161nih hibridnih sistemih, ki so raziskovali, kako bi AI lahko pomagal pri tej izzivu. In raziskovali smo uspe\u0161nost \u010dlove\u0161kih skupin, ki so se ukvarjale z nalogo usklajevanja. Na\u0161 paradigem je bil, da si iz ra\u010dunalni\u0161ke znanosti sposodimo nekaj, kar je znano kot problem barvanja grafov. To je klasi\u010den problem v ra\u010dunalni\u0161ki znanosti. Ampak kar smo naredili, je, da smo to vzeli in postavili \u010dlove\u0161ka bitja v to situacijo. Torej, kar smo naredili, je, da smo vzeli 4.000 ljudi in jih razporedili v 230 spletnih skupin. Ta \u010dlove\u0161ka bitja so bila postavljena v te skupine. In naklju\u010dno so bila dodeljena mestu znotraj umetni\u0161kega omre\u017eja, ki smo ga ustvarili, katere struktura je pribli\u017eno spominjala na prava \u010dlove\u0161ka omre\u017eja. In dali smo jih v ta mesta in povedali so jim, da so bili dodeljeni eni od treh barv, [00:04:46] vijoli\u010dni, oran\u017eni, vijoli\u010dni, oran\u017eni in roza. In povedali so jim, da morajo izbrati barvo, ki ni podobna barvam njihovih sosedov.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In so imeli pet minut, da to naredijo. Ti ljudje bi gledali okoli svojih sosedov. Vsaka oseba bi pogledala in rekla, ta tip tukaj je roza. Vidi, da ima ro\u017enega soseda in oran\u017enega soseda. Kar bi moral narediti, je, da preklopi na vijoli\u010dno barvo. Rde\u010de \u010drte tukaj ozna\u010dujejo barvne konflikte. Z drugimi besedami, \u010de sta dve barvi sosednjih vozli\u0161\u010d enaki, dobita rde\u010do \u010drto. In vijoli\u010dne \u010drte v ozadju ozna\u010dujejo strukturo socialnih interakcij. Torej, postavi\u0161 ljudi sem. Gledajo okoli svojih sosedov vsako sekundo ali sekundo in pol. Naredijo preklop, ki je skladen z objektivom, da morajo vsi izbrati barvo, ki se razlikuje od njihovih sosedov v naslednjih petih minutah. In \u010de to storijo, potem in samo takrat bodo pla\u010dani. Pla\u010dal bom vas, da delate skupaj. In \u010de boste vsi delali skupaj na decentraliziran na\u010din, da re\u0161ite problem, boste vsi pla\u010dani. Druga\u010de ne dobite ni\u010desar, razumete? Torej, tukaj se zgodi v tem poskusu. Tukaj na osi x je \u010das v sekundah do oznake petih minut. [00:05:47] Igra traja pet minut, tukaj dol nekje. In tukaj na osi y je ciljna funkcija ali \u0161tevilo barvnih konfliktov. In tako je na za\u010detku tukaj 12 barvnih konfliktov. Naklju\u010dno so dodeljene svoje za\u010detne barve. In to je prikazano tukaj na tej majhni histogramu tam. In tako ljudje za\u010dnejo gledati okoli in preklapljati svoje barve. Veste, preklapljajo in preklapljajo. In pridobijo se do te to\u010dke, kjer so zdaj dosegli situacijo, v kateri je barvni konflikt med tema dvema osebama. Ta konflikt pa je to, kar imenujemo neuresni\u010dljiv konflikt. Tako so svetlo oran\u017ene \u010drte uresni\u010dljivi konflikti. To je ta tip tukaj. Lahko naredi premik v vijoli\u010dno, ki razre\u0161i konflikt. Ampak ti ljudje tukaj, ki so oran\u017eni, nimajo nobenega premika, ki bi zmanj\u0161al \u0161tevilo barvnih konfliktov v njihovem sosedstvu, prav? Ta tip ne more preklopiti na vijoli\u010dno, ker, pravzaprav, \u010de preklopi na vijoli\u010dno, bo imel ve\u010d konfliktov. Ima \u0161tiri vijoli\u010dne sosede. In ne more preklopiti na roza, ker ima dva roza soseda. Torej, pogleda in re\u010de, da je najmanj\u0161i konflikt, ki ga imam, da ostanem oran\u017een. Tako je zdaj ta skupina zataknjena, prav? [00:06:49] Imajo neuresni\u010dljiv konflikt in ni\u010d se ne more zgoditi. Noben napredek ne more biti dose\u017een pri re\u0161evanju problema kolektivnega delovanja, dokler ena od teh dveh oseb ne izvede kontraintuitivnega premika, preklopi barve na vijoli\u010dno ali roza in za\u010dasno pove\u010da konflikte. In prav to se zgodi. In potem \u010das mine, in ljudje pri 245 sekundah re\u0161ijo problem. Stroj zazna re\u0161itev, ustavi igro in jih pla\u010da, prav?<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj, ker smo bili zviti, smo izvedli nekaj poskusov, kjer smo prikrito zamenjali nekatere ljudi z bot-i. Ocenili smo, kako dodatek AI-obdarjenih botov k hibridnemu sistemu vpliva na skupinsko u\u010dinkovitost. Ali je mogo\u010de dodati nekaj botov \u010dlove\u0161kim skupinam in izbolj\u0161ati njihovo sposobnost usklajevanja pri soo\u010danju s tako nalogo? In kar smo naredili, je, da smo dodali tri bote in eksperimentalno spremenili dve osi. Kje so bili boti postavljeni, kjer so nenamerno vstopili v omre\u017eje, ali so bili postavljeni [00:07:51] v center omre\u017eja, ali pa so bili postavljeni na periferijo omre\u017eja. In naklju\u010dno smo manipulirali z njihovo AI zmogljivostjo na zelo trivialen in preprost na\u010din. Namre\u010d, manipulirali smo, ali so boti delovali popolno ali pa z malo hrupa.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V situaciji popolnosti so boti vsakih poltretjine sekunde pogledali okoli sebe in nato izbrali barvo, ki je imela najmanj konfliktov s sosedi. Kar bi lahko \u0161teli kot iracionalno vedenje. V situaciji z 10 % hrupa so to storili, vendar so 10 % \u010dasa izbrali naklju\u010dno barvo. In v situaciji z 30 % hrupa so to storili, vendar so 30 % \u010dasa izbrali naklju\u010dno barvo. Torej, boti so postali, recimo, vedno bolj nagnjeni k napakam, vedno bolj hrupni.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In potem smo pogledali, imeli smo, mislim, nekaj takega, za\u010dnimo s kontrolno skupino. Tu smo na x-osi prikazali \u010das, na y-osi pa verjetnost, da skupina kot celota \u0161e ni re\u0161ila koordinacijske igre. Tako tukaj, \u010de si ogleda\u0161 tu, na za\u010detku, ob \u010dasu ni\u010d, [00:08:51] 100 % samo \u010dlove\u0161kih skupin, seje s samo ljudmi, so v oran\u017eni barvi. Na za\u010detku 100 % skupin, ki so samo \u010dlove\u0161ke, \u0161e ni re\u0161ilo igre. In ko \u010das mineva, vedno ve\u010d \u010dlove\u0161kih skupin re\u0161i igro, tako da do konca petih minut morda 60 % \u010dlove\u0161kih skupin re\u0161i igro.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">No, kar se zgodi, je, \u010de v sredi\u0161nji poziciji omre\u017eja postavite 10% glasnih botov, dobite opazno izbolj\u0161ano zmogljivost. Tukaj je bistveno ve\u010d skupin ljudi, ko so botom, ki so imeli malo hrupa, dodali v sredino, uspelo re\u0161iti problem. V resnici so skraj\u0161ali mediano \u010das re\u0161itve z 232 sekund na 103 sekund. In v teh podatkih so tudi druge ugotovitve. Popolni boti in preglasni boti nista bila koristna. Potrebovali ste nekaj kalibracije. Tistih 10% glasnih botov je bilo najbolj koristnih. Polo\u017eaj botov je prav tako imel nek vpliv. A klju\u010dno je, da smo pri teh poskusih tudi ugotovili, da so ljudje, ki niso bili povezani z botom, [00:09:52], ki so bili dlje stran v omre\u017eju. Na grafih je bilo nekaj ljudi, ki so bili povezani z boti in nekaj drugih, ki niso bili. Ugotovili smo, da so celo ti ljudje za\u010deli spreminjati na\u010din svojega igranja. Tako je pri\u0161lo do u\u010dinka valovanja, kaskadnega u\u010dinka. Koristi interakcije bota s svojimi ljudmi so se raz\u0161irile skozi omre\u017eje in za\u010dele vplivati na med\u010dlove\u0161ke interakcije \u0161e dlje v omre\u017eju. Z drugimi besedami, boti so ljudem pomagali, da so si pomagali, in koristi hrupa so se razpr\u0161ile znotraj tega dru\u017ebenega sistema.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj mi dovolite, da \u0161e dodatno pojasnim ideje glede te kolektivne izzive in kako bi ti preprosti AI agenti lahko pomagali z drugo analogijo. Predstavljajte si, da imate letalo. To je podobno kot pri gradientnem spu\u0161\u010danju v strojni u\u010denju, na primer. Tako imate letalo, imeli boste hribe in goro. Imate razli\u010dne hribe, v redu, razli\u010dnih vi\u0161in. In tukaj zgoraj je gora, ki je najvi\u0161ja. Torej, spustim, vzamem \u0161tiri od vas in vas pustim nekje tukaj, ter vas z rokami pove\u017eem skupaj, vsak od vas gleda v druga\u010dno kardinalno smer, [00:10:54] in vas zave\u017eem s povezom za o\u010di. In re\u010dem vam, najdete najvi\u0161jo goro. Torej se pogovarjate med seboj in re\u010dete, zakaj ne bi vsak naredil korak v svojo smer in poro\u010dali nazaj skupini? Torej stopite korak proti severu in re\u010dete, da je od tu navzgor. In jug pravi, da je od tu navzdol. In vzhod in zahod pravita, da je od tu lateralno. Torej se vsi strinjate, da stopite korak proti severu. In to ponavljate, dokler ne pridete do to\u010dke, ko vsi re\u010dete, da je od tu navzdol.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ali ste na\u0161li najvi\u0161jo goro? Ne. (...) Kaj ste dosegli? Na\u0161li ste najbli\u017eji hrib.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ali boste kdaj na\u0161li najvi\u0161jo goro? Ne. Nikoli ne boste na\u0161li najvi\u0161je gore. Zmedeni ste. Ste lokalno optimizirani, a globalno sub-optimizirani. In da bi globalno optimizirali, potrebujete malo hrupa. Ob\u010dasno morate dopustiti, da ta skupina ljudi naredi kontraintuitiven korak navzdol po gori ali navzdol po hribu. Torej, v\u010dasih z naklju\u010djem opravijo zaporedje korakov, dokler se ne vrnejo na ravnino. Potem se gibljejo okoli tega fitnes krajine, raziskujejo vse te vrhove, dokler ne pristanejo na tem vrhu. [00:11:56] Ta visok vrh ponavadi, globalni optimum, ponavadi deluje kot sprejemni stanje, ker je potrebnega veliko ve\u010d hrupa, da se snamemo s tega vrha kot z drugih vrhov. In tako zdaj oscilirate okoli globalnega optimuma. V na\u0161em delu smo raziskovali tovrstno preprosto programiranje, vgrajeno v socialne sisteme, da vidimo, ali lahko izbolj\u0161amo zmogljivost ljudi pri re\u0161evanju raznolikih kolektivnih akcijskih te\u017eav.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sedaj je \u0161e en skupinski problem dejanj, ki vklju\u010duje druga\u010den izziv, in sicer sodelovanje, ne pa usklajevanje. Ljudje se pogosto morajo sodelovati, da proizvedejo tisto, kar imenujemo javno dobro. In svetilnik je eden od kanoni\u010dnih primerov javnega dobra. Javna dobra imajo dve kanoni\u010dni zna\u010dilnosti. Prvi\u010d, to je tisto, kar imenujemo neizklju\u010dljivo. To pomeni, da drugih oseb ni mogo\u010de prepre\u010diti pri njegovi uporabi. \u010ce zgradite svetilnik za svoj lastni namen, ker plujete po morju in se no\u010dete zaleteti v obalo, je to super za vas, vendar ne morete prepre\u010diti, da bi ga uporabljali tudi drugi, tako da, neizklju\u010dljivo. [00:12:58] Poleg tega je ne-konkuren\u010dno. To pomeni, da potro\u0161nja ene osebe ne zmanj\u0161a potro\u0161nje drugih. \u010ce uporabljam svetlobo iz svojega svetilnika, za vas ni manj svetlobe. In to je v nasprotju, na primer, z kosom torte. \u010ce imam kos torte, je moj, a ne? Lahko vas prepre\u010dim, da bi ga jedli. In \u010de ga pojem, ni\u010d ve\u010d ni na voljo za vas, razumete? Torej, javno dobro ima te zna\u010dilnosti, in prav te zna\u010dilnosti ote\u017eujejo proizvodnjo javnih dobrin. Ker ko gre za gradnjo svetilnika, je zelo mamljivo postaviti svoje osebne interese proti skupinam. \u010ce ne prispevate k gradnji svetilnika, se vseeno lahko koristi\u0161 od njega. Tako je vsakdo mamljiv, da ne stori ni\u010d, in svetilnik se nato ne zgradi, kar \u0161kodi vsem. In pomembno je poudariti, da so javna dobra uporabna, ker lahko dejansko proizvedete stvari z njimi, kot je varno plovbo po morju. In kot tak\u0161no je podinvestiranje v javna dobra resen problem v na\u0161em dru\u017ebi in postalo je znano tudi kot tragedija skupnih dobrin. Ta javna dobra, na primer, norme zaupanja, ki jih ohranjamo med seboj, so u\u010dinkovite. [00:14:01] Pomislite, ko ste bili na srednji \u0161oli. Nekateri izmed vas ste hodili na srednjo \u0161olo, kjer so si dijaki zaupali, in to je pomenilo, da ste lahko pustili svoje nahrbtnike same v hodniku, ne da bi vas skrbelo, da bi jih kdo ukradel. Drugi pa ste hodili na srednje \u0161ole, kjer ni bilo istih norm zaupanja, in zdaj ste morali zakleniti svoj nahrbtnik ali ga imeti vedno pri sebi. V katerem izmed teh dveh okolij menite, da bi imeli bolj\u0161e u\u010denje? Pravilno? V prvem okolju. Torej ta norma, ki jo skupnost vzdr\u017euje, je produktivna. V tem primeru je produktivna za u\u010denje. Tukaj, produktivna za varno plovbo po morju in tako naprej.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako je sodelovanje v \u010dlove\u0161kih skupinah za proizvodnjo javnih dobrin izziv, in potrebni so razli\u010dni mehanizmi, da ga ohranimo. Opravili smo mnoge eksperimente, ki vklju\u010dujejo spu\u0161\u010danje ljudi v omre\u017ene skupine in jih prosimo, da igrajo razli\u010dne vrste iger z javnimi dobrinami s svojimi sosedi, pri \u010demer smo skozi leta manipulirali z mnogimi strukturnimi in drugimi zna\u010dilnostmi. Na primer, za\u010deli smo pred leti z eksperimentom, v katerem so bili ljudje postavljeni v omre\u017eje, kot je to. Predstavljeni so bili svojim sosedom in igrali so igro z javnimi dobrinami iz vedenjske ekonomije, [00:15:03] kjer sem na primer lahko dal malo denarja vsakemu od svojih sosedov. Tako, vzamem dolar in ga razdelim med svoje sosede. Potem znanstveniki podvojijo dolar. Recimo, da imam \u0161tiri sosede. Recimo, da imam tri sosede in dam dolar skupini. Postane dva dolarja. Ta dva dolarja se razdelita med nas \u0161tiri. Tako celotna skupina pridobi premo\u017eenje v vi\u0161ini dveh dolarjev, jaz pa dobim nazaj samo 50 centov. Dva razdeljena med \u0161tiri, dobim nazaj 50 centov. Tako moram \u017ertvovati za dobro drugih. Naravno, vsak pravi, ne \u017eelim \u017ertvovati. Naj vsak drug bedak da denar. Ne bom dal ni\u010d, in upam, da bodo drugi prispevali. Seveda pa, \u010de to stori vsak, pride do kolapsa. Najbolj\u0161a izbira je, \u010de vsak prispeva maksimalno. Tukaj v tej situaciji za\u010dnemo igro. Modre pike so, modri ljudje so prijazni sodelovalci. Maksimalno dajo svojim sosedom in ustvarjajo javne dobrine, kot je izgradnja svetilnika. Rde\u010de pike so izkori\u0161\u010devalci, ki ne prispevajo, znani tudi kot defektorji. In kar ugotovimo v tem eksperimentu je, da reproduciramo rezultat, ki je znan \u017ee 30 let, [00:16:03] in sicer, da sodelovanje propade v skupinah. Na koncu igre, ve\u010d krogov kasneje, skoraj vsak postane defektor, razen teh majhnih modrih ljudi tukaj na strani, ki ohranjajo civilizacijo pri \u017eivljenju, veste, med seboj. Mislite lahko tudi, da, \u010de pokli\u010dete srednjo \u0161olo za \u0161tudente. Spomnite se tiste situacije, ko je va\u0161 u\u010ditelj znanosti dodelil \u0161tirim od vas skupinski projekt, in dobili ste isto oceno. In dodeljeni ste bili \u0161e trem drugim zgubam. Zdaj imate dve izbiri. Ali opravite vse delo in tudi oni dobijo A, ker \u017eelite A. Ali pa re\u010dete, to je absurdno. Ne \u017eelim, da ti leni tipi izkori\u0161\u010dajo moje trdo delo. In re\u010dete, ne bom naredil ni\u010d, in vsi dobite F, prav? To je grozljiv dilem. No, kar se zgodi tukaj, je, da ljudje na koncu izberejo drugo mo\u017enost. Vsi se odlo\u010dijo, da dobijo F, ker ne \u017eelijo biti bedaki in \u0161e naprej prispevajo. Tako sodelovanje propade v socialnih sistemih kot splo\u0161ni rezultat. A kar smo naredili je, da smo spet dodali nekatere, \u010deprav nekoliko druga\u010dne robote v sistem. Dodali smo nekatere robote, ki so bili opremljeni s preprosto A. [00:17:05] Ti roboti so bili kot mali posredniki v zakonu. Posredovali so socialne interakcije. Gledali so okoli sebe lokalno, kdo komunicira s kom, in dajali predloge ljudem v sistemu. Veste kaj? Morate prekiniti vez s tem defektorjem, ki izkori\u0161\u010da vas, in oblikovati vez s tem prijaznim fantom tukaj namesto tega. In ta ne\u017eni nasvet za preureditev, ki uporablja samo lokalno znanje. Tam ni u\u010ditelja, ki bi naro\u010dal ljudi, naj bodo prijazni. Ni policije. Ni sodi\u0161\u010da. Ni centralizirane oblasti, ki bi to izvr\u0161evala. Samo na podlagi lokalnega znanja smo ugotovili, da bi ti roboti lahko, v na\u0161ih eksperimentih z ve\u010d kot 1000 ljudmi v 64 skupinah, ugotovili, da ne samo, da bi se lahko sodelovanje stabiliziralo, temve\u010d smo prvi\u010d pokazali rezultat, da bi se lahko sodelovanje dejansko pove\u010dalo od osnovne vrednosti, ko so bili ti tipi robotov dodani. In DeepMind je nato ponovil na\u0161e rezultate in jih raz\u0161iril v drugem dokumentu, ki se je pojavil pribli\u017eno leto ali dve po tem.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj smo v \u0161e enem poskusu raziskovali, kako lahko roboti vplivajo na skupinsko ustvarjalnost. [00:18:07] saj je iskanje novih idej te\u017eko. Teorija in poskusi nakazujejo, da so lahko skupine bolj\u0161e pri prepoznavanju in ohranjanju inovacij kot posamezniki s skupno izmenjavo odkritij.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Toda inovacije znotraj skupin se sre\u010dujejo z lastnimi izzivi, vklju\u010dno s skupinskim razmi\u0161ljanjem. Pravilno? \u010ce zdru\u017ei\u0161 skupino ljudi, se lahko prezgodaj strinjajo o suboptimalni ideji.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ali si lahko predstavlja\u0161, da bi skupina ljudi kolektivno imela ve\u010djo modrost, da bi lahko pri\u0161la do ve\u010d idej. Na primer, \u010de skupini ljudi da\u0161 nalogo, da izbolj\u0161ajo ribolovno palico, ve\u0161, prvi \u010dlovek lahko re\u010de, zakaj ne bi na konec vrvice dali trnka? In potem ima oseba v rokah vrvico s trnkom. In nekdo re\u010de, zakaj ne bi dodali palice k vrvici? Oh, to je odli\u010dna ideja. Torej zdru\u017eijo svoje znanje in to naredijo. In nekdo re\u010de, well, vab s trnkom plava na povr\u0161ju. Dodajmo val, da gre navzdol. No, zdaj gre predale\u010d navzdol. Kaj pa, \u010de dodamo plov\u010dek, da bomo vedeli, kje je, in tako naprej. In ljudje inovirajo, izmenjujejo znanje med seboj, ohranjajo znanje skozi \u010das, [00:19:08] in dobimo te kulturne artefakte, ki so zdru\u017eeni produkt ve\u010d ljudi, ki si izmenjujejo ideje in so ustvarjalni.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako smo \u017eeleli ustvariti igro, v kateri bi skupine ljudi iskale ideje v krajini. In odlo\u010dili smo se, da bomo uporabili samostalnike kot nadomestek za ideje. Vzeli smo 20.000 samostalnikov iz klasi\u010dnega korpusa besed v ra\u010dunalni\u0161ki znanosti. Torej smo vzeli 20.000 samostalnikov. Razdalja med temi samostalniki bi se lahko opredelila z metrikami kosinusne podobnosti. Lahko si predstavljate hiperdimenzionalni vektorski prostor, v katerem je ma\u010dka bolj podobna psu kot pisalni mizi. In to so izvedli tako, da so pogledali, kako pogosto se besedi ma\u010dka in pes skupno pojavljata na spletnih straneh. Imeli so univerzum spletnih strani in univerzum 20.000 samostalnikov. In rekli so, da se te dve samostalniki pogosto skupaj pojavljata, medtem ko se te dve drugi samostalniki redko skupaj pojavljata. Ustvarili so 300-dimenzionalni vektorski prostor. [00:20:08] In zdaj lahko opi\u0161ete, kako podobni so kateri koli dve samostalniki. In odlo\u010dili smo se, da bomo uporabili samostalnike kot nadomestek za ideje. Vzeli smo teh 20.000 samostalnikov. In nato smo izbrali nabor samostalnikov. Predstavljajte si, da smo izbrali en samostalnik, vendar smo izbrali nabor. En samostalnik na naklju\u010dni osnovi iz vseh teh, kot na primer braggadocio, je bil samostalnik. Torej smo izbrali braggadocio. In re\u010demo, da je to popolna ideja, ki jo \u017eelimo, da ta skupina ljudi najde. In nato vsi samostalniki, ki so blizu braggadocio, padejo v tem vektorskem prostoru. Tako imate vrhunski samostalnik, ki dobi najve\u010d to\u010dk, 20.000 to\u010dk, in vse druge samostalnike do samostalnikov, ki so najdlje stran. In vklju\u010dili smo ljudi v ta sistem in smo rekli, da naj najdejo to besedo. Nismo jim povedali besede. In potem smo jim povedali to\u010dkovno vrednost besed. Za\u010deli so ugibati. In ko ugibajo, dobijo povratne informacije. In re\u010dejo, ah, ta beseda ima ve\u010d to\u010dk kot druga beseda. In se pribli\u017eujejo in za\u010dnejo deliti znanje med seboj. Posku\u0161ajo biti ustvarjalni, da bi re\u0161ili problem.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsak samostalnik je povezan z drugimi v semanti\u010dnem prostoru ali neskon\u010dnem pokrajini. [00:21:10] Imeli smo 18 razli\u010dnih ciljnih samostalnikov, kot da smo izpullili vrh iz pokrajine teh 20.000 samostalnikov na 18 razli\u010dnih mestih v 18 razli\u010dnih pokrajinah. Ti samostalniki so bili namerno nenavadni, kot so bratska umor, \u010devlji, sarkom, kartografija in tako naprej. Nato smo izvedli poskuse, ki so vklju\u010devali ve\u010d pogojev, kjer so ljudje bili sami, ko so posku\u0161ali navigirati pokrajino, kjer so ljudje bili v skupinah in delali skupaj, da bi navigirali po pokrajini, ali kjer so ljudje bili v skupinah, vendar so imeli tudi nekaj botov, ki so posku\u0161ali pomagati kreativnosti. Roboti so delovali, ker so lahko prena\u0161ali informacije iz enega obmo\u010dja omre\u017eja v drugega tako, da so med seboj komunicirali. Na primer, bot \u0161tevilka dve je lahko prenesel besedo nebo ali avto na bot \u0161tevilka ena. Tukaj je primer omre\u017eja.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Spustimo ljudi noter. Kvadratne pike so boti. Ta bot ima \u0161tiri interakcije, ta bot pa ima, ne vem, \u0161est ali sedem interakcij. Ljudje na za\u010detku za\u010dnejo ugibati. [00:22:12] Nimajo nobene osnove za ugibanje v prvem krogu igre. Ugibajo nebo, avto, zajca, podgano, psa, ma\u010dko, mizo. Kot \u010de bi vas vpra\u0161al, izberite samostalnik za ugibanje, bi ugibali hi\u0161o ali sonce ali luna ali ma\u010dka ali psa ali kak\u0161en majhen tipi\u010den samostalnik. In zdaj jim povedo to\u010dkovno vrednost, kako podobna je beseda podgana, pes, ma\u010dka, miza itd., ciljni besedi, ki je sarkom. In povedo jim to\u010dkovno vrednost teh samostalnikov v zvezi s ciljnim samostalnikom, ki je sarkom. In potem te to\u010dkovne vrednosti objavijo. Potem ta bot lahko pogleda to\u010dkovne vrednosti ljudi okoli njega in lahko posreduje bodisi naklju\u010dni izbor temu botu ali najvi\u0161jo to\u010dkovno vrednost ali najni\u017ejo to\u010dkovno vrednost, nekak\u0161en povratni kanal komunikacije, ki \u0161iri informacije iz enega obmo\u010dja skupine ljudi, ki posku\u0161ajo re\u0161iti problem, na drugo obmo\u010dje. Poglejmo nekaj primerov, da to razjasnimo, ker je to lahko te\u017eko razumeti. Ljudje so igrali to igro pribli\u017eno 25 krogov. In tukaj je kosinusna podobnost s ciljno besedo, ki je beseda fratricid. No, imamo 20.000 samostalnikov. [00:23:13] Fratricid ima 20.000 to\u010dk. Ostale besede imajo druge to\u010dke. In tukaj je solo oseba, oseba sama, ki ugiba. Njihovo prvo ugibanje je bit. In povedo jim, kako podobna je beseda bit fratricidu. Potem njihovo naslednje ugibanje je rojstvo. In dobijo velik porast v kosinusni podobnosti, ker si lahko predstavljate, da je beseda rojstvo bli\u017eje besedi fratricid kot beseda bit. No? In potem ugibajo. Naslednje posku\u0161ajo denar. To je slab\u0161e. Potem posku\u0161ajo opico. To je \u0161e slab\u0161e. Preverijo. Naredijo sanity check. Posku\u0161ajo rojstvo. Spet posko\u010di. Potem posku\u0161ajo dojen\u010dek. To ni slabo ugibanje. Rojstvo do dojen\u010dka. Ampak dojen\u010dek jih odpelje dlje od fratricida. In potem damo in tako naprej. Navigirajo. In ugibajo. In ugibajo. In ugibajo. In ob koncu ne pridobijo ni\u010d bli\u017eje fratricidu. Zdaj pa v tej drugi situaciji imamo skupino ljudi, vendar brez botov. Ljudje lahko, poleg svojih lastnih ugibanj, vidijo ugibanja ljudi okoli njih. In gradijo na idejah drugih. No? Ustvarjeno. Kot skupaj delati ribi\u0161ko palico. [00:24:13] Torej ta oseba, njihovo prvo ugibanje je pes. Njihovo naslednje ugibanje pa je \u0161\u010dit. Vidite, \u0161\u010dit je bli\u017eje fratricidu kot pes. In ta oseba ugiba in ugiba ter dobiva vnose od svojih sosedov. In ob koncu se pribli\u017ea in pribli\u017ea. Na koncu ima besedo sovra\u017enik. No? Pravzaprav je bil vojak njegovo najbolj\u0161e ugibanje. Imel je najvi\u0161jo to\u010dkovno vrednost med njegovim potekom.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kako je torej dodajanje botov pomembno? To ponovno prikazuje povzetek rezultatov. Na x-osi je krog. Na y-osi je povpre\u010dna kosinusna podobnost v tem hiper-dimenzionalnem vektorskem prostoru, kar je merilo za uspe\u0161nost skupine. In tukaj je skupina ljudi, ki delujejo, ugibajo sami. Ljudje, ki ugibajo na svojo roko, ne delajo prav dobro, kajne? Je le vpra\u0161anje sre\u010de, ali lahko somehow, ali, ve\u0161, neka prirojena sposobnost vsakega posameznika. S \u010dasom postanejo malce bolj\u0161i in se pribli\u017eajo. Vse skupine so bolj uspe\u0161ne od posameznikov. To je star rezultat, ki je znan. Skupina ljudi je bolj ustvarjalna od podobno velike skupine posameznikov. Ampak kar ugotovimo, je, da \u010de dodamo najbolj podobnega bota, bota, ki je gledal na svoje sosede, [00:25:17] in ugotovil, kak\u0161en je njihov lokalni konsenz tukaj? Moji ljudje se zdi, da mislijo, da je to dobra beseda. In potem prenese to botu na oddaljenem delu omre\u017eja. Ta bot je znatno izbolj\u0161al uspe\u0161nost te skupine ljudi pri odkritju. Moral bi si predstavljati, kako bi to lahko delovalo v skupini in\u017eenirjev ali drugih delavcev znanja. Kako, kot lahko znanje razporeja\u0161 na u\u010dinkovit na\u010din, izogibajo\u010d se skupinskemu razmi\u0161ljanju in spodbujajo\u010d ustvarjalnost, z oblikovanjem botov, ki ljudem pomagajo, da si pomagajo. Bot tukaj nima, nima mo\u017eganov. Ni, to je samo predlaganje idej. Samo pomaga ljudem, da \u0161irijo ideje med seboj.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Enostavni AI agenti z razlo\u017eljivim vedenjem lahko pove\u010dajo zmogljivost za ustvarjalno odkrivanje v \u010dlove\u0161kih skupinah, tako da delijo ideje, okoli katerih je lokalni konsenz v enem delu skupine, z ljudmi v oddaljenem delu skupine. In kot rezultat lahko skupina deluje bolje.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj smo tudi za\u010deli eksperimentirati s fizi\u010dnimi sistemi. Dodali smo humanoidne in nehumanoidne robote [00:26:19], opremljene s preprosto umetno inteligenco, ki delujejo v skupinah ljudi in pokazali, kako lahko olaj\u0161ajo sodelovanje med ljudmi tako, da jim pomagajo premagati trenja ali nezmo\u017enost sodelovanja v njihovih interakcijah. Eden izmed mojih najljub\u0161ih primerov tega je poskus, ki sem ga naredil s svojo nekdanjo \u0161tudentko, Maggie Traeger, ki je tukaj in zdaj asistentka profesorja na Notre Dame. Ta poskus. V tem poskusu smo vzeli tri prave ljudi, ki so pri\u0161li v laboratorij, in humanoidnega robota. Oblikovali smo malo igro, malo \u017eelezni\u0161ko igro, ki se igra na tabli\u010dnem ra\u010dunalniku, in ta skupina ljudi ter robot je imela nalogo polo\u017eitve \u017eelezni\u0161ke proge od to\u010dke A do to\u010dke B, kot mali \u017eelezni\u0161ki trakovi iz Thomas the Tank Engine. Nato smo jim dali nekaj delov, ki so jih lahko izbrali na tabli\u010dnem, kot so ravne in ukrivljene proge. Vendar smo na\u010drtovali tako, da se je zdelo, da je me\u0161anica delov in da bi v na\u010delu morali biti sposobni iti od to\u010dke A do to\u010dke B, vendar smo zahrbtno zasnovali tako, da ni bilo prav\u0161njega \u0161tevila ukrivljenih delov, da bi omogo\u010dili prehod od to\u010dke A do to\u010dke B. [00:27:21] Torej tega niso mogli storiti. Niso mogli re\u0161iti problema, ne da bi to vedeli. V redu? Najprej je vsak \u010dlovek naredil svoj korak in polo\u017eil del proge, nato naslednja oseba in naslednja oseba. Skupaj so delali, da bi povezali to\u010dko A in to\u010dko B na svojih tabli\u010dnih ra\u010dunalnikih.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In kar smo naredili v tem eksperimentu, smo manipulirali in odigrali 30 krogov te igre v tem virtualnem svetu, imeli smo 51 skupin, manipulirali smo s stilom pogovora robotov, natan\u010dneje, ali je robot izra\u017eal ranljivost s priznanjem napake. Tako je robot rekel, veste, naredil sem napako. Ali pa je robot govoril slabe vice. Predvidevam, da vsi vedo, kaj so slabi vici. Dobro. Imeli smo tudi robota, ki je povedal, mimogrede, to je kulturni univerzal, kot so antropologi v amazonskem gozdu pogledali pri avtohtonih ljudstvih in tudi o\u010detje tam povedo slabe vice. Otroci so kot: ne morem verjeti, da o\u010de govori tako neumne vice. Vseeno, dejansko obstaja teorija, zakaj so slabi vici namenjeni strjevanju otrok na nek na\u010din. To je teorija. Vseeno, to je povsem druga tema. Kakorkoli, na\u0161i roboti so govorili slabe vice ali izra\u017eali ranljivost. [00:28:21] In zanimala nas je ugotovitev, ali so spremembe v govoru robotov imele mo\u010d, da ne le vplivajo na to, kako ljudje komunicirajo z roboti, temve\u010d tudi na to, kako ljudje komunicirajo drug z drugim. In ponovno, to ponuja mo\u017enost spreminjanja socialnih interakcij z uvedbo umetnih agentov v hibridne sisteme ljudi in strojev.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tukaj je majhen primer, oh, in nisem vam povedal rezultatov. Tukaj so, tukaj ko imamo, torej debeline teh linij, postavili smo video kamere, da spremljamo, kdo govori s kom in koliko govorijo. Debelina teh linij nakazuje, koliko oseba dva govori z osebo ena in obratno. Torej oseba ena zelo malo govori z robotom. To je tanka linija. In ko imate nevtralne robote, dobite to\u010dno to obliko. Ampak ko imate ranljivega robota, vse te linije postanejo debelej\u0161e in se izena\u010dijo. Ugotovili smo, da je ranljiv robot pove\u010dal enakost govora med ljudmi, pove\u010dal glasnost govora med ljudmi in dejansko, v lo\u010denih rezultatih, [00:29:22] pove\u010dal zadovoljstvo ljudi v tak\u0161nem okolju.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In tukaj je samo en posnetek dveh razli\u010dnih krogov, ki ilustrira, kako robot najprej govori na nevtralen na\u010din, v pasivnem glasu, kar ne vpliva veliko na \u010dlove\u0161ko komunikacijo. Robot pravi, na zelo Reaganovski na\u010din, napaka je bila narejena.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ampak v naslednjem krogu robot pravi, naredil sem napako. In lahko preprosto opazujete, kaj se tukaj zgodi. Poglejmo, \u010de lahko to uresni\u010dimo. (25 sekundna pavza) Torej v mnogih, mnogih desetih poskusih, to je vzorec, ki ga najdemo. Enostavna manipulacija, enostavna manipulacija v govoru robota spremeni, kako ljudje komunicirajo med seboj. [00:30:25] In ne, domnevam, da ne traja veliko domi\u0161ljije, kako bi lahko celoten na\u010din oblikovanja na\u0161ih klepetalnih robotov in vsega drugega vplival na to, kako se obravnavamo. Ljudje se zdi, da si bolj zaupajo in se bolj zabavajo v tej situaciji.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj je tukaj tiho, in mislim, da je to zadnji poskus, ki vam ga bom pokazal, nato pa bom kon\u010dal s \u0161e enim poskusom. Razvili smo nov ciber-fizi\u010dni platformo za testiranje dru\u017ebenih in v resnici eti\u010dnih u\u010dinkov preprostih vrst umetne inteligence. Ker glede na naravo te\u017eav kolektivnega delovanja lahko vklju\u010ditev umetne inteligence v \u010dlove\u0161ke skupine paradoksalno in nenamerno potisne obstoje\u010de koristne dru\u017ebene norme pri ljudeh, kot so tiste, ki vklju\u010dujejo sodelovanje in altruizem, ki smo jih razvili kot vrsta. Imamo torej na voljo stotine tiso\u010d let naravne selekcije, ki je delovala na nas in nas naredila sposobne re\u0161evati te\u017eave kolektivnega delovanja. Vpra\u0161anje je, ali bomo, \u010de del te agencije prenesemo na stroje, izgubili sposobnost delovanja skupaj pri re\u0161evanju teh problemov? [00:31:32] Ali se bomo zana\u0161ali na te stroje, in tako degradirali na\u0161o prirojeno sposobnost sodelovanja, koordiniranja in ustvarjanja in tako naprej? V tem poskusu, v sodelovanju s Hiro Shirato na CMU, drugim nekdanjim diplomantom, smo zgradili platformo, ki je vklju\u010devala dva majhna Raspberry Pi opremljena mehani\u010dna vozila, in povezali smo ga s programsko opremo, ki jo imamo in ki nam omogo\u010da organizacijo spletnih poskusov na \u0161ir\u0161em merilu. Ljudje so bili v svojih domovih in dodelili smo jim eno od teh avtomobilov, in ti so vozili te avtomobile proti sebi.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">in smo igramo igro pi\u0161\u010dancev. Torej v pi\u0161\u010dan\u010dji igri, ve\u0161, kdo hitro pride na drugo stran, zmaga. Zato si spodbujen, da se ne umakne\u0161 drugemu. Ampak, \u010de se niti eden izmed vas ne umakne, se zabijeta in oba dobita najslab\u0161i izid. Torej, kar bi ljudje storili v tej situaciji, \u010de igrate ponovljeno igro pi\u0161\u010dancev, je, da se hitro nau\u010dite, da izmenjujete. Tokrat je tvoja vrsta, da gre\u0161 naravnost, bom umaknil in pustil tebe, naslednji\u010d pa se ti umakne\u0161 in pusti\u0161, da grem naravnost. [00:32:35] \u010ce smo sebi\u010dni, kar naprej zadeva drug drugega, uni\u010dujemo drug drugega znova in znova in znova, ali pa neumne, oba skrenemo in nobeden ne dobi koristi od tega, da gre naravnost. Torej v tej situaciji tam odlo\u010di rumeni avto, da se umakne, modri avto pa se neovirano premakne skozi na drugo stran.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In smo smo uporabili 300 udele\u017eencev in 150 parov, pla\u010dani pa so bili glede na to, kako hitro so pri\u0161li na drugo stran. Nato smo dodali malo umetne inteligence. Dodali smo pomo\u010d pri samodejnem zaviranju, kjer je ob opozorilu o bli\u017eini, ko ste se pribli\u017eali drugemu avtu, zavrnil in vam dal prilo\u017enost, da se odlo\u010dite, da se umaknete in omogo\u010dite prehod temu drugemu, ali obratno. Ali pa smo dodali pomo\u010d pri samodejnem krmiljenju, kar pomeni, da se je v trenutku, ko se je pribli\u017eal drugemu avtomobilu, enostavno odklonil, v redu? In dodali smo minimalno komunikacijsko funkcijo, kjer so ljudje lahko rekli hvala ali kaj podobnega. Le zelo minimalna komunikacija. In najprej smo pokazali, da pomo\u010d pri samodejnem zaviranju, kjer avtomobili ustavijo na fiksni razdalji pred tr\u010denjem, pove\u010duje \u010dlove\u0161ko altruizem. [00:33:38] To pomeni, da dajo pot drugim, kot to po\u010dne rumeni avto tukaj. Tako je dodajanje majhne pomo\u010di pri samodejnem zaviranju AI olaj\u0161alo sodelovanje in kooperacijo med ljudmi v tej situaciji. Poleg tega omogo\u010danje ljudem, da komunicirajo, \u0161e dodatno pomaga pri doseganju medsebojnih ustupkov v pogojih samodejnega zaviranja. Po drugi strani pa pomo\u010d pri samodejnem krmiljenju, kjer se je avto enostavno odklonil, popolnoma zadr\u017eala pojav recipro\u010dnosti med ljudmi v korist maksimizacije lastnega interesa. Ljudje preprosto predajajo svojo moralno agencijo. Ve\u010d ne skrbijo. Preprosto pustijo, da se stroj nenehno odklanja, in se predajo, v redu? Tako so vse prirojene eti\u010dne sposobnosti, ki so jih ljudje imeli, zdaj odstranili z dodajanjem AI v pogojih samodejnega krmiljenja, vendar so jih okrepili v pogojih samodejnega zaviranja. In to bi vam moralo dati misliti. Misliti bi morali, oh moj bog, vsak mali detajl, ki ga naredimo, ko programiramo te AI agente, lahko ima dobre ali slabe u\u010dinke na naravne nagnjenja ljudi.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sposobnost ljudi za sodelovanje in pre\u017eivljanje \u010dasa ter ravnanje altruisti\u010dno se lahko zmanj\u0161ata, kar na koncu vodi do slab\u0161ih kolektivnih in individualnih izidov. [00:34:46] In v resnici, na kratko, lahko AI privede do neke vrste moralne lenobe. (.) Tu je \u0161e en zadnji primer trajne spremembe po izpostavljenosti AI v hibridnih sistemih. In to je tudi primer, kako prisotnost AI lahko spremeni med\u010dlove\u0161ke interakcije, tudi ko AI ve\u010d ni udele\u017eenec interakcij. Leta 2016 je DeepMind razvil AlphaGo in v istem letu je ta AI agent igral proti Lee Sedolu, izjemnemu svetovnemu prvaku iz Koreje.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Gledal sem tekmo. Ne znam igrati Go, vendar ga priznavam kot veli\u010dastno igro. Moj sin igra Go. (.) In res sem navijal za Lee Sedola. Lee Sedol je v Koreji kot junak, kot so na\u0161i veliki \u0161portniki na na\u0161ih embala\u017eah Wheaties in podobno. Njegova podoba je na majhnih paketih narezanih rezancev in paketih \u017eitaric. Mislim, da je veli\u010dastno, da v Koreji nek pameten nerd, kot sem jaz, postane pomembna oseba, razumete? Torej, zelo je priljubljen v Koreji. Potem pride na prvo tekmo in je preve\u010d samozavesten. [00:35:47] Vidim, da je preve\u010d samozavesten. In izgubi proti stroju, potem se opravi\u010di svojim obo\u017eevalcem. Pravi, zelo mi je \u017eal. To je pet iger. Najbolj\u0161e tri od petih zmag. Potem igra drugo igro in ponovno izgubi. In zdaj postaja resen. Potem igra tretjo igro in znova izgubi. Izgubil je tekmovanje.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In lahko ste nekako opazili publiko, komentatorji so bili fascinirani nad sposobnostjo stroja, da igra Go, ter izvaja te \u010dudne in lepe poteze, od katerih so nekatere pozneje odkrili, da so bile odigrane, ker imamo zapise, ki segajo tiso\u010de let nazaj, o Go tekmah, igranih na kitajskem cesarskem dvoru. In na\u0161li so, oh, moj bog, to je srednjeve\u0161ka poteza, ki jo je stroj naredil. Nismo je videli \u017ee tako dolgo.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In potem se Lisa Dahl vrne na \u010detrto igro, in zmaga. (..) In jokal sem. Bil sem tako sre\u010den. (..) Ker je imel stroj, ve\u0161, vrnil se je za mojo vrsto in premagal prekleti stroj. Kot, na heroi\u010den na\u010din, nisem mogel razumeti, koliko mo\u017eganske mo\u010di je moralo biti potrebne za Liso Dahl, da to stori. [00:36:49] Tistega trenutka sem bil evfori\u010den in tako ponosen nanj, da se \u0161e vedno trudi, tudi po tem, ko je izgubil tekmo.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj, kar je zanimivo, je, da je po intervjuju Lisa Dahl dejala, da se je njegova igra po tekmi spremenila. Torej, \u0161e enkrat, umetna inteligenca pomaga ljudem, da si pomagajo sami, prav? Spremeni na\u010din, kako igra, zaradi stika. In nadaljnje raziskave drugih znanstvenikov so raziskale profesionalne igralce Go in kakovost njihovih odlo\u010ditev. Obstaja neka norma v Go, ki prou\u010duje, kako dobra je poteza, in median novost, kot je, kako nenavadna je poteza. Ugotovili so, da ko je AlphaGo premagal svetovnega prvaka v Go leta 2016, igralci Go po vsem svetu za\u010dnejo delati bolj\u0161e poteze, ki so bolj inovativne, prav? Torej so se vsi ljudje, ki igrajo Go med seboj, spremenili, ker je bila dodana AlphaGo. Umetna inteligenca pomaga ljudem, da si pomagajo sami. Tako nadaljujemo z delom na na\u010drtovanju in dodajanju preprostih robotov v te in druge situacije, ki vklju\u010dujejo socialne dileme in probleme kolektivnega delovanja. [00:37:55] Prou\u010dujemo, kako roboti lahko vplivajo na usklajevanje, sodelovanje, komunikacijo, kreativnost, zaupanje, navigacijo, deljenje in evakuacijo. In v na\u0161em laboratoriju se ne osredoto\u010damo na izjemno pametno umetno inteligenco, kot so LLM-ji ali AlphaGo, da bi nadomestili \u010dlove\u0161ko kognicijo, temve\u010d na preprosto umetno inteligenco, da dopolni \u010dlove\u0161ko interakcijo. Ne posku\u0161amo izumiti izjemno pametne umetne inteligence, da bi nadomestili \u010dlove\u0161ko kognicijo. Izumljamo preprosto umetno inteligenco, da dopolni \u010dlove\u0161ko interakcijo. Na\u0161a umetna inteligenca lahko privo\u0161\u010di, da je preprosta, ker so ljudje pametni. Na\u0161a umetna inteligenca je kot platina, dodana reakciji v organski kemiji. Je samo katalizator. Vse kar potrebujemo, je katalizator, da pomagamo skupini ljudi biti bolj\u0161i.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In seveda, pomembno je priznati, da je obratno prav tako mo\u017eno. Dru\u017ebena umetna inteligenca se lahko uporablja za \u0161kodovanje skupinam ljudi. Na\u0161 pristop pa ponuja \u0161tevilne druge tehni\u010dne in konceptualne prednosti. Najprej so ti preprosti boti razumljivi in zato jasno prikazujejo \u0161ir\u0161e mo\u010di in prilo\u017enosti. V nasprotju z LLM-ji, ki so \u010drna \u0161katla in ne veste, kaj po\u010dnejo, vam lahko povem, kaj na\u0161 bot po\u010dne. [00:38:58] Je glasen. Vzpostavlja povezave. Prenese sporo\u010dila na ta zelo specifi\u010den na\u010din. In drugi\u010d, na\u0161i nadzorovani eksperimenti z botom lahko prav tako nudijo vpogled v to, kako bi se \u010dlove\u0161ko vedenje lahko koristno spremenilo. Z drugimi besedami, to lahko prenesem iz laboratorija in nau\u010dim skupino ljudi, da po\u010dnejo to, kar so na\u0161i boti po\u010deli. Na nek na\u010din ni lahko nau\u010diti skupino ljudi, naj delajo to, kar je tukaj storil ChachiPT. Ne vemo, kaj po\u010dne ChachiPT, toda vi veste, kaj oni po\u010dnejo v na\u0161i situaciji.<\/p>\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Torej, rad bi zaklju\u010dil, to je moja zadnja diapozitiv, s metaforo. Upo\u0161tevajte ti dve objekti. Obe sta narejeni iz ogljika. \u010ce ogljikove atome pove\u017eete na en na\u010din, dobite grafit, ki je mehak in temen. \u010ce vzamete iste ogljikove atome in jih pove\u017eete na drug na\u010din, dobite diamant, ki je trd in jasen. In obstajajo dve klju\u010dni intelektualni ideji. Prvi\u010d, te lastnosti mehkobe in temnosti ter trdote in jasnosti niso lastnosti ogljikovih atomov. So lastnosti zbora ogljikovih atomov. In drugi\u010d, katere lastnosti dobite, je odvisno od tega, kako pove\u017eete ogljikove atome med seboj. Vzemite iste ogljikove atome in jih pove\u017eite na en na\u010din, dobite en sklop lastnosti. [00:40:01] Pove\u017eite jih na drug na\u010din, dobite popolnoma druga\u010den sklop lastnosti. Podobno narava na\u0161ih povezav vpliva na lastnosti na\u0161ih socialnih skupin. To so vezi med ljudmi, ki lahko celoto naredijo ve\u010djo od vsote njenih delov. Nove lastnosti, kot so sodelovanje in nasilje, inovacije in produktivnost, zaupanje in nezaupanje, resnica in la\u017e, bogastvo in rev\u0161\u010dina, zdravje in sre\u010da, lahko nastanejo in se \u0161irijo zaradi povezav, zaradi vezi med ljudmi, in ne nujno samo zaradi samih ljudi. Dejstvo je, da je na\u0161e do\u017eivetje sveta odvisno od strukture in funkcije omre\u017eij okoli nas, blizu in dale\u010d. In na\u0161 tip se je razvil, da bi bilo to tako. In ne bi nas smelo presenetiti, da se bomo odgovorili na AI v na\u0161em sredi\u0161\u010du. Hvala lepa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nicholas Christakis: [00:00:05] V redu, torej so \u010dlove\u0161ka bitja uvr\u0161\u010dena v socialne mre\u017ee, te mre\u017ee pa upo\u0161tevajo zelo posebna matemati\u010dna, biolo\u0161ka in socialna na\u010dela. In vse bolj dodajamo umetno inteligenco v obliki spletnih agentov in fizi\u010dnih robotov med nami, ki z nami komunicirajo, kot da bi bili socialne entitete. In ti agenti, ki jih bomo&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_kad_blocks_custom_css":"","_kad_blocks_head_custom_js":"","_kad_blocks_body_custom_js":"","_kad_blocks_footer_custom_js":"","_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_feature_clip_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_post_was_ever_published":false},"categories":[778],"tags":[],"class_list":["post-3318","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kultura-in-izobrazevanje"],"taxonomy_info":{"category":[{"value":778,"label":"Kultura &amp; Izobra\u017eevanje"}]},"featured_image_src_large":false,"author_info":{"display_name":"BoltAdmin","author_link":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/author\/boltadmin\/"},"comment_info":"","category_info":[{"term_id":778,"name":"Kultura &amp; Izobra\u017eevanje","slug":"kultura-in-izobrazevanje","term_group":0,"term_taxonomy_id":778,"taxonomy":"category","description":"jezik, zgodovina, izobra\u017eevanje, medijska pismenost, kulturna izmenjava, univerze, iniciative, javna filozofija, identiteta in dr\u017eavljanstvo","parent":0,"count":2,"filter":"raw","cat_ID":778,"category_count":2,"category_description":"jezik, zgodovina, izobra\u017eevanje, medijska pismenost, kulturna izmenjava, univerze, iniciative, javna filozofija, identiteta in dr\u017eavljanstvo","cat_name":"Kultura &amp; Izobra\u017eevanje","category_nicename":"kultura-in-izobrazevanje","category_parent":0}],"tag_info":false,"jetpack_featured_media_url":"","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3318","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3318"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3318\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3318"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3318"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/bolteuropa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}